Utrujenost, težave z dihanjem, depresija: določene zdravstvene težave se lahko pojavijo tudi po tem, ko premagamo okužbo s COVID-19. Vse bolj postaja jasno, koliko ljudi trpi za dolgim COVID-om. Trenutno še ni jasnih spoznanj o tem, kako preprečiti te dolgoročne posledice, saj so razpoložljivi podatki nezadostni – kar ima posledice za družbo in gospodarstvo. Tukaj izveste vse pomembne informacije o tej temi.
Še vedno bolni po okužbi
Dolgi COVID: ko je okužba s SARS-CoV-2 premagana, vendar simptomi vztrajajo več kot 4 tedne. Če težave ne izginejo niti po več kot 12 tednih, govorimo o sindromu po COVID-u (PCS). To velja tudi v primeru, če se simptomi po tem obdobju ponovno pojavijo in vztrajajo vsaj dva meseca, pojasnjuje format MDR brisant.
Kateri so simptomi dolgega COVID-a?
Težave so lahko različne – fizične ali psihične – in lahko prizadete osebe omejujejo pri vsakodnevnih dejavnostih ter zmanjšujejo kakovost njihovega življenja. Po navedbah Inštituta Roberta Kocha (RKI) se lahko pojavijo naslednji simptomi v različnih kombinacijah, resnosti in trajanju:
- Utrujenost, izčrpanost in omejena telesna zmogljivost (t.i. sindrom kronične utrujenosti),
- Kratka sapa,
- Težave s koncentracijo in spominom (t.i. "možganska megla"),
- Motnje spanja,
- Mišična oslabelost in bolečine,
- Psihične težave, kot so depresivno razpoloženje in simptomi anksioznosti,
- ter izguba vonja in okusa
"Pri nekaterih ljudeh se kot posledica okužbe s SARS-CoV-2 razvije simptomatski kompleks, ki spominja na sindrom kronične utrujenosti (mialgični encefalomielitis/sindrom kronične utrujenosti, ME/CFS)", navaja RKI. Čeprav vzroki še niso jasni, ima imunski odziv po virusni okužbi pomembno vlogo.
V okviru dolgega COVID-a se lahko pojavijo tudi zapleti na organih. Ti vključujejo:
- Poslabšanje pljučne funkcije,
- Omejitve delovanja ledvic,
- Srčno-žilne bolezni (npr. miokarditis, srčni infarkt, možganska kap in trombembolija) ter
- Diabetes mellitus
Poleg tega se lahko zaradi dolgega COVID-a poslabšajo že obstoječa osnovna obolenja, kot je navedeno v nemških S1 smernicah za post-COVID/dolgi COVID delovne skupine znanstvenih medicinskih društev (AWMF).
Kateri so vzroki?
Vzroki za dolgi COVID še niso pojasnjeni, vendar obstajajo prvi izsledki. RKI pojasnjuje, da obstajajo "dokazi, da so pri razvoju dolgoročnih zdravstvenih posledic vključeni kronična vnetja in zamašitev majhnih žil (mikrotrombi), aktivacija virusa Epstein-Barr ter avtoimunski procesi."
Raziskave ostajajo pomembne za pridobitev boljših spoznanj in možnosti zdravljenja. Trenutno so po navedbah RKI razpoložljivi podatki še preveč omejeni.
Pogostosti dolgega COVID-a zato še ni mogoče zanesljivo oceniti. Različne študije podajajo različne ocene. Po navedbah RKI, ki povzema krovni pregled 23 preglednih in 102 izvirnih člankov, se je delež dolgega COVID-a v študijah z odraslimi brez hospitalizacije gibal med 7,5 % in 41 %.
"Za odrasle, ki so morali biti zaradi bolezni COVID-19 hospitalizirani, je 37,6 % poročalo o dolgoročnih zdravstvenih posledicah. Poleg tega obstajajo prvi dokazi, da se lahko pogostost dolgoročnih zdravstvenih posledic razlikuje glede na različico virusa," navaja RKI.
Vendar pa so nekateri dejavniki, ki vplivajo na dolgi COVID, že znani. Po navedbah RKI se tveganje za dolgoročne posledice poveča s težo bolezni. Tudi predhodna obolenja povečujejo tveganje za dolgi COVID. Poleg tega krovni pregled navaja, da se tveganje za dolgi COVID še posebej močno poveča, če sta prisotna na primer visoka virusna obremenitev ali diabetes mellitus.
Pogosteje so prizadete ženske in dekleta. Med odraslimi so pogosteje prizadeti mladi in srednje stari odrasli. Prav tako bolj prizadene najstnike kot majhne otroke. Po študiji britanske vlade so ljudje v zdravstvenih poklicih in v socialno prikrajšanih regijah še posebej pogosto prizadeti zaradi dolgega COVID-a.
Raziskave o dolgem COVID-u in povezanih zdravljenjih potekajo po vsem svetu, vključno s področjem zdravljenja dolgega COVID-a z zdravili. Pristojni organi za to v Nemčiji so Zvezni inštitut za zdravila in medicinske pripomočke (BfArM) ali Inštitut Paul Ehrlich (PEI), po navedbah Zveznega centra za zdravstveno vzgojo (BZgA).
Katere možnosti zdravljenja so na voljo?
Zaradi pomanjkanja raziskav še ni zdravljenja, ki bi odpravilo vzrok dolgega COVID-a. Zdravljenje dolgoročnih posledic je odvisno od vrste posameznih zdravstvenih težav. Zdravljenje izvajajo splošni zdravniki in specialisti. Po navedbah BZgA so lahko pri dolgem COVID-u koristni različni ukrepi:
- Redni zdravstveni pregledi
- Fizikalna terapija (npr. fizioterapija, dihalna terapija)
- Vadbena terapija (npr. trening moči ali vzdržljivosti)
- Delovna terapija (npr. trening telesne zmogljivosti ali kognitivni trening)
- Logopedska terapija (npr. terapija govora ali požiranja)
- Psihoterapija
- Uporaba določenih zdravil
"Velika večina bolnikov po COVID-u ima koristi od skrbno odmerjenega treninga vzdržljivosti in gibalne terapije," pravi Volker Köllner, medicinski direktor rehabilitacijskega centra Seehof v Teltowu, Brandenburg, za format brisant. Za to so ključna priporočila Nemškega združenja za pnevmologijo in medicino dihal, ki je izdalo priporočila za zdravljenje bolnikov z dolgim COVID-om.
Kakšne so posledice za gospodarstvo, zdravstveni sistem in družbo?
"Znanstvene študije kažejo, da moramo resno jemati in bolje razumeti ne le akutne posledice okužbe s SARS-CoV-2, temveč tudi dolgoročne zdravstvene posledice okužbe. Le tako lahko ljudem z dolgoročnimi zdravstvenimi posledicami pomagamo v skladu z njihovimi potrebami ter bolje pripravimo naš zdravstveni sistem in družbo kot celoto na prihodnje krize," opozarja RKI.
Simptomi, povezani z dolgim COVID-om, lahko povzročijo hude omejitve. To lahko posledično vodi do trajne nezmožnosti opravljanja vsakodnevnih funkcij ter izgube kakovosti življenja in socialne vključenosti, navaja RKI.
Posledice dolgega COVID-a tako ne prizadenejo le prizadetih, temveč tudi družbo, gospodarstvo in zdravstveni sistem. Odvisno od resnosti simptomov lahko pride do nezmožnosti za delo ali odsotnosti z dela ter potrebnih zdravstvenih obravnav. Primeri tega so terapije ali rehabilitacijski ukrepi. Vendar rezultati študij na tem področju še niso dokončni ali celoviti. Poleg tega RKI opozarja, da "dolgoročne zdravstvene posledice lahko upravičijo uporabo zdravstvenega sistema ali nezmožnost za delo, tudi če niso priznane in dokumentirane kot stanje po COVID-19."
Prizadeti so včasih na bolniški odsotnosti od nekaj tednov do mesecev. V študiji Jacoba et al. (2021) so bili analizirani podatki ambulantne oskrbe. Ugotovljeno je bilo, da je bilo 5,8 % odraslih z diagnozo COVID-19 še vedno na bolniški odsotnosti vsaj 4 tedne po diagnozi. RKI se sklicuje tudi na informacije nemškega zakonskega nezgodnega zavarovanja (DGUV). Po teh podatkih so bile poklicne bolezni, povezane s COVID-19, že priznane za 195.739 ljudi (stanje na dan 30. 06. 2022).
Po nemški kohortni študiji Günster et al. (2021) imajo hospitalizirani bolniki s COVID-19 180-dnevno stopnjo umrljivosti 30 % in stopnjo ponovne hospitalizacije 27 %.
Kateri so najnovejši izsledki raziskav?
Nekateri nedavni raziskovalni izsledki kažejo, da dolgi COVID poškoduje človeške možgane:
MRI študija v Delhiju (Indija)
Raziskovalci na Indijskem inštitutu za tehnologijo so pregledali MRI posnetke 46 bolnikov z dolgim COVID-om in 30 zdravih kontrolnih oseb. O tem poroča Spektrum der Wissenschaft. Preučevali so jih glede na t.i. magnetno susceptibilnost. Ta določa, kako močno se lahko določene snovi, kot so kri in materiali, prikažejo v magnetnem polju. To omogoča identifikacijo nekaterih nevroloških bolezni, vključno z mikrokrvavitvami, možganskimi tumorji in možgansko kapjo.
Najpogostejši simptomi bolnikov v vzorcu so bili utrujenost, motnje spanja, primanjkljaj pozornosti in težave s spominom. Rezultat: v primerjavi z zdravimi posamezniki so imeli bolniki z dolgim COVID-om znatno višje vrednosti susceptibilnosti v čelnem režnju in možganskem deblu.
"Ti možganski predeli so povezani z utrujenostjo, nespečnostjo, anksioznostjo, depresijo, glavoboli in kognitivnimi težavami," pravi Sapna S. Mishra, soavtorica in doktorska študentka na Indijskem inštitutu za tehnologijo v Delhiju, za Spektrum der Wissenschaft. Prizadeta so tudi druga območja, kot je desni ventralni diencefalni predel možganskega debla. Ta med drugim usklajuje hormone, odgovorne za prenos senzoričnih in motoričnih signalov ter cirkadiani ritem (cikel spanja in budnosti).
Na splošno študija kaže na resne dolgoročne zaplete zaradi koronavirusa, mesece po okrevanju. Vendar so bili rezultati pridobljeni le v majhnem časovnem oknu in potrebne so nadaljnje dolgoročne študije.
Študija zdravil v Švici
Dve švicarski študiji trenutno preverjata, ali lahko zdravila za zdravljenje multiple skleroze ublažijo simptome dolgega COVID-a. Vendar bi bilo to namenjeno le kognitivnim simptomom, kot so težave s koncentracijo, spominom in razmišljanjem, pojasnjuje švicarska radiotelevizija (SRF).
V okviru študije zdravil nevroznanstvenika Dominiquea de Quervaina z Univerzitetnih psihiatričnih klinik v Baslu se preiskuje, ali lahko zdravilo fampridin pomaga pri zdravljenju simptomov dolgega COVID-a. Fampridin je odobren za zdravljenje multiple skleroze (MS).
Študija temelji na predpostavki, da bi kognitivni simptomi dolgega COVID-a lahko bili posledica zmanjšanega nevronskega prenosa v možganih, kot navaja SRF. Za nevronski prenos živčne celice potrebujejo kalij, katerega uhajanje preprečuje mielinska ovojnica okoli celic. Na podlagi opazovanj pri miših se domneva, da bi se mielinska ovojnica lahko poškodovala po okužbah s COVID-om. Posledično bi živčne celice izgubljale kalij in impulzi bi se lahko prenašali le slabo ali sploh ne.
Tu naj bi se uporabil fampridin. Učinkovina blokira kalijeve kanale v živčnih celicah. To preprečuje izgubo kalija. V študijah na živalih se je pokazalo, da se električni impulzi zaradi tega bolje prenašajo. Vendar je to zdravljenje le simptomatsko, medtem ko bi bilo treba zdravljenje vzrokov še raziskati. To poudarja de Quervain za SRF.
Alzheimerjeva bolezen zaradi dolgega COVID-a
Po informacijah časopisa Cologne Gazette raziskovalec nalezljivih bolezni prof. dr. Martin Korte svari pred novim valom Alzheimerjeve bolezni kot posledico dolgega COVID-a. V študijah se je pokazalo, da so možgani, ki trpijo za dolgim COVID-om in možgansko meglo s težavami s spominom in koncentracijo, "postarani za 10 do 20 let," je dejal Korte. Poleg tega se število "novih živčnih celic, ki nastanejo v možganskem predelu, pomembnem za spomin, kot je hipokampus," pri bolnikih z dolgim COVID-om znatno bolj zmanjša.
Dolgi COVID ocenjuje kot zelo resen, saj so "vnetni procesi v možganih tudi dejavnik tveganja za Alzheimerjevo bolezen in druge nevrodegenerativne bolezni v možganih". Za zdravljenje so potrebni novi razredi zdravil – proti dolgemu COVID-u in Alzheimerjevi bolezni. Tveganja ne smemo podcenjevati, poudarja Korte. Če bomo dolgi COVID ignorirali, potem "bomo okrepili že tako močan val Alzheimerjeve bolezni, ki nas čaka čez 10 do 20 let."
Novi dokazi o vzroku sindroma izčrpanosti
Raziskovalna skupina iz Joint Metabolome Facility na Dunajski univerzi in Medicinski univerzi na Dunaju je našla nove dokaze o sindromu izčrpanosti, povezanem z dolgim COVID-om. Po navedbah Hospital & Management za simptome niso odgovorne pretirane vnetne reakcije, temveč protivnetne snovi. Te snovi vključujejo na primer hipaphorin, ki je bil povišan pri pregledanih bolnikih z dolgim COVID-om. "Znano je, da lahko hipaphorin pri živalih spontano povzroči spanje, kar kaže na neposredno povezavo s sindromom izčrpanosti," kot piše K&M.
Čeprav zdaj obstajajo nadaljnji dokazi o dolgem COVID-u in posebej o sindromu izčrpanosti, so potrebne nadaljnje raziskave.
Kako preprečiti dolgi COVID?
Kot je bilo omenjeno, trenutno obstaja malo spoznanj o preprečevanju dolgega COVID-a. Ena najboljših možnosti je izogibanje okužbi z znanimi ukrepi za preprečevanje okužb (pravila AHA+L). Poleg tega po navedbah RKI obstajajo dokazi, da "popolno cepljenje proti SARS-CoV-2 ne ščiti le pred hudo boleznijo COVID-19, temveč lahko tudi zmanjša pogostost in resnost simptomov dolgega COVID-a po prebojni okužbi."
Vendar pa redno testiranje na COVID-19, ki lahko prepreči okužbe, v tem kontekstu ostaja pomembno. Pri parahealth so ti antigenski testi na voljo poceni in hitro.
Priporočeni izdelki
Dodaj komentar
Vsi komentarji so pred objavo pregledani.
To spletno mesto ščiti hCaptcha, pri čemer veljajo hCaptcha pravilnik o zasebnosti in pogoji uporabe.